Varno in z užitkom na zabavo!

Varnostnostno združenje Slovenije ima med svojimi nalogami zapisano, da pomaga tudi varnosnetmu osebju na vseh področjih njihovega delovanja.

V ta namen je ena od nalog tudi izobraževanje vseh udeležencev v procesu varovanja. To pomeni, da je ozaveščanje širše javnosti o delovanju varnosnega osebja ključnega pomena za vse udeležence.

Varnostno združenje Slovenije izvaja projekt “Varno in z užitkom na zabavo!”, katerega osnovni namen je, da se vse udeležence vseh vrst prireditev poduči kaj so osnovne naloge varnostnega osebja ter kakšni so ukrepi, ki jih varnostno osebje lahko uporabi zoper kršitelje. Mnogo krat se namreč zgodi, da ljudje ne vedo niti tega, da lahko varnostnik zakonito preveri osebni dokument kogarkoli, ki se nahaja na varovanem območju, z namenom varnovanja ljudi in premoženja.

V ta namen preberite:

Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1) v svojem 45. členu navaja ukrepe varnostnika, ki jih sme izvajati na varovanem območju.

45. člen
(ukrepi varnostnika)

(1) Pri opravljanju nalog zasebnega varovanja sme varnostnik, če so ogroženi življenje, osebna varnost, premoženje, če je kršen red ali javni red na varovanem območju, uporabiti naslednje ukrepe:

  1. opozorilo;
  2. ustna odredba;
  3. ugotavljanje istovetnosti;
  4. površinski pregled;
  5. preprečitev vstopa oziroma izstopa z varovanega območja;
  6. zadržanje osebe;
  7. uporaba fizične sile;
  8. uporaba sredstev za vklepanje in vezanje.

(2) Uporaba ukrepov od 4. do 8. točke prejšnjega odstavka zoper uradne osebe zavodov za prestajanje kazni zapora, policije, obrambnih sil ter drugih uradnih oseb državnih organov in lokalnih skupnosti, ko na varovanem območju opravljajo svoje uradne naloge, ni dovoljena.

(3) Varnostnik lahko uporabi tudi druge ukrepe, če tako določa zakon, ki ureja posamezno področje (varovanje letališč, igralnic, jedrskih objektov).

(4) Varnostnik lahko uporablja sisteme tehničnega varovanja v skladu s tem zakonom in področno zakonodajo, ki ureja sisteme tehničnega varovanja.

(5) Oseba se je dolžna ravnati v skladu z ukrepi varnostnika.

(6) Oseba ne sme s silo ali grožnjo, da bo neposredno uporabila silo, ovirati ali preprečiti izvedbo ukrepa varnostniku.

Varnostnik lahko pri svojem delu uporabi tudi druga sredstva, ki pa so predpisana v tretjem podpoglavju petega poglavja ZZasV-1.

Sem sodijo:

  • Plinski razpršilec
  • Službeni pes
  • Nošenje in uporaba orožja

 

46. člen
(opozorilo)

Varnostnik sme opozoriti osebo na okoliščine in ravnanje, ki pomeni ali bi pomenilo kršitev reda ali javnega reda na varovanem območju.

47. člen
(ustna odredba)

Varnostnik sme osebi, ki s svojim ravnanjem krši red ali javni red na varovanem območju, ogroža premoženje, osebno varnost ali življenje ljudi, izreči ustno navodilo ali zahtevo, da s kršitvijo ali ogrožanjem takoj preneha ali da zapusti varovano območje.

48. člen
(ugotavljanje istovetnosti)

Varnostnik sme ugotoviti istovetnost osebe na varovanem območju, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja ali oseb, ki jih varuje, ali če tako določa red na varovanem območju.

49. člen
(površinski pregled)

(1) Varnostnik sme površinsko pregledati vrhnja oblačila, notranjost vozila, tovor in prtljago osebe na varovanem območju, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja ali za varnost osebe, ki jo varuje, ali če tako določa red na varovanem območju in če oseba s tem soglaša.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek, varnostnik lahko opravi površinski pregled tudi brez soglasja osebe, če obstaja nevarnost napada ali samopoškodovanja, kadar so podani pogoji za zadržanje osebe iz 51. člena tega zakona. (ZZasV-1)

(3) Površinski pregled se opravlja neposredno ali s tehničnimi sredstvi.

(4) Varnostnik zadrži najdene predmete, ki bi se lahko uporabili za napad ali samopoškodovanje, predmete kaznivega dejanja ali prekrška, kot tudi predmete in snovi, ki jih na podlagi zakona ali reda na varovanem območju ni dovoljeno imeti v posesti. Če je najdeno orožje, nevaren predmet ali nevarna snov predmet kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali predmet prekrška, mora te predmete izročiti policiji. Druge predmete po prenehanju razlogov za zadržanje vrne osebi, pri kateri so bili najdeni.

50. člen
(preprečitev vstopa na varovano območje)

Varnostnik sme osebi preprečiti vstop na varovano območje:

  • če ne soglaša s površinskim pregledom;
  • če pri površinskem pregledu najde predmete iz četrtega odstavka 49. člena tega zakona;
  • če nasprotuje ugotavljanju njene istovetnosti ali istovetnosti ni mogoče ugotoviti;
  • če ne upošteva reda na varovanem območju ali javnega reda ali
  • če je to potrebno zaradi preprečitve neposrednega ogrožanja ljudi in premoženja na varovanem območju.

51. člen
(zadržanje osebe)

(1) Varnostnik sme zadržati osebo do prihoda policije, vendar največ dve uri:

  • če je bila zalotena v okoliščinah, ki kažejo na storitev kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti;
  • če je bila zalotena pri kršitvi reda ali javnega reda na varovanem območju in ne ravna v skladu z ukrepi varnostnika ali s silo ali grožnjo, da bo neposredno uporabila silo, ovira ali preprečuje izvedbo ukrepa varnostniku ali
  • če oseba na varovanem območju ali pri izstopu z varovanega območja odkloni preverjanje istovetnosti ali te ni mogoče ugotoviti ali ne soglaša s površinskim pregledom vrhnjih oblačil, notranjosti vozila, tovora in prtljage.

(2) Šteje se, da je bila oseba zalotena na varovanem območju, kadar dejanje iz prejšnjega odstavka zazna varnostnik neposredno ali s sistemom tehničnega varovanja ali kadar varnostnika obvesti posameznik, ki je osebo zalotil pri dejanju.

(3) Ne glede na določbo šestega odstavka 44. člena tega zakona , lahko varnostnik zaloteno osebo neposredno zasleduje in zadrži tudi zunaj varovanega območja.

(4) O zadržanju osebe mora varnostnik takoj obvestiti policijo.

52. člen
(fizična sila)
Varnostnik sme uporabiti fizično silo, če drugače ne more:

  • preprečiti osebi neupravičen vstop na varovano območje;
  • odstraniti osebe z varovanega območja, če se tam neupravičeno zadržuje;
  • preprečiti neposrednega ogrožanja ljudi ali premoženja;
  • odvrniti istočasnega protipravnega napada na sebe ali osebo, ki jo varuje, ali
  • zadržati osebe do prihoda policije.

53. člen
(vklepanje ali vezanje)

Varnostnik sme uporabiti sredstva za vklepanje ali vezanje, če s fizično silo ne more preprečiti neposrednega ogrožanja ljudi ali premoženja, odvrniti istočasnega protipravnega napada na sebe ali osebo, ki jo varuje, ali če drugače ne more zadržati osebe do prihoda policije.

54. člen
(plinski razpršilec)

(1) Varnostnik sme uporabiti plinski razpršilec, le če ne more drugače odvrniti istočasnega protipravnega napada na sebe.

(2) Varnostniki morajo biti za uporabo plinskega razpršilca usposobljeni po programu, ki ga določi minister.

55. člen
(službeni pes)

(1) Varnostnik sme z namenom varovanja ljudi in premoženja na varovanem območju uporabljati posebej usposobljenega službenega psa, da z vohom ali vidom zazna prisotnost oseb ali snovi. Pes mora imeti nagobčnik in mora biti na vrvici pod neposrednim nadzorom varnostnika.

(2) Varnostnik in službeni pes morata biti usposobljena po programu, ki ga določi minister.

56. člen
(nošenje in uporaba orožja)

(1) Med opravljanjem nalog zasebnega varovanja sme varnostnik, razen varnostnika čuvaja, nositi strelno orožje v skladu z zakonom, ki ureja posest in nošenje orožja.

(2) Pri opravljanju nalog zasebnega varovanja sme varnostnik uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače:

1. zavarovati življenja ljudi ali

2. preprečiti neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje ali življenje osebe, ki jo varuje.

(3) Preden varnostniki uporabijo strelno orožje, morajo, kadar okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabili strelno orožje, opozoriti s klicem: »Stoj, streljal bom!« in z opozorilnim strelom.

(4) Varnostniki, ki nosijo in uporabljajo strelno orožje, se morajo redno strokovno usposabljati v ravnanju s strelnim orožjem in njegovi uporabi.